

Moja nova zgodbica😉😈😇
(NE)moralno s strani poštarja
Dnevno mi inbox pregoreva, berem hvale in graje, poskušam ugoditi širši množici vas pohotnežev in preko Ebaya sem že naročila mašino za kloniranje.
Nemoralno je od vas tisočerih, da bi me vsi zastonj imeli, pofukali in pošpricali, prelizali po dolgem in počez, jaz pa baje naj še buhtle (ti) vam spečem in jih pripeljem tja nekam daleč? Dati ali ne dati, dis is nou di kvešten. V dilemi sem, pička pa itak spet po svoje (sledi novi slovenski film, glavna vloga jaz in J. Z., 4.del, XXX nadaljevanje, da ne bomo samo romantični). Baje me že tudi vabijo, da jim popopram film, le pošto še dvignem. Rada dvigujem, pošto seveda, najraje od našega novega poštarja, kateremu je očitno prejšnji odločilno prišepnil, da baje odlično mešam in zmešam najboljše coctaile, kateri mešajo glave in posledično življenje spet postane potica. Poštar je spet na vratih, zvoni 3 X in prinese paket z napravo (za kloniranje?) in plavo kuverto. Sarkastično me potolaži, da je morda vrnitev dohodnine, pri tem pa sprašuje o vsebini paketa. Pač radovedni poštar, kot še nihče pred njim, me pa tudi veliko bolj nediskretno slači z očmi. Pravi prasec od poštarja, ave Cezar. Premerim ga od pasu navzdol in vidim, da je potreben postanka pri meni, pauza mu ne bo škodila. Ker vidim več cm potenciala v njem, seveda pade povabilo na kozarček. Revež se itak ne more in ali tudi ne želi upreti povabilu. V kuhinji ga prosim, da odpre kuverto, medtem, ko mu točim duplo taužentrožo. Vidim prasca, da mi na skrivaj jemlje mero in še eden več, ki je v moji bližini pozabil, zakaj je prišel. V roke mu dam še paket in naj ga odpre, če je že radoveden, itak se mu že zdavnaj več ne mudi. Oči se mu zasvetijo, ko prime v roke mojo novo igračko in reče, da mu kolega glede mene ni pretiraval. Vzamem mu igračko iz rok, ker le ta bo počakala. Dokler je poštar v hiši, bo meni zvonilo, kot se spodobi, zato mu vzamem zvonec iz hlač in zvoni nama obema še danes. Se opravičujem vsem, ki tistega dne niste dobili pošte, je pa po soseski zvonilo tako glasno, da je prišlo na ušesa očitno ljubosumni šefici področne pošte in je poštarju v službi zaradi odpovedi odzvonilo.... Nauk te zgodbe je, da po toči zvoniti je prepozno in poštar v resnici zvoni le 1x in razmisli, preden se odločiš biti poštar.
31 Aug, 2023 Lilika